Radiotelevizija Slovenija, Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj je objavilo javni razpis za izbor predstavnika RTV Slovenija na tekmovanju Evrovizijski mladi plesalci 2017. Tako je med mnogimi prišla, zaplesala in zmagala Patricija Crnkovič, ki je sicer članica Plesnega mesta, a se njena učna plesna pot nadaljuje na Rotterdamski plesni univerzi Codarts.

Takole je zapisala:

”Prava dogodivščina !!! Potem ko je bil moj let v Slovenijo sinoči odpovedan, sem preživel noč v Amsterdamu. Danes sem tako prišla sila pozno v Slovenijo in v fundusu TV Slovenija so mi pomagali poiskati primeren kostum. Nastopila sem in res sem srečna, izbrali so me, da predstavljam Slovenijo na tekmovanju »Evrovizijski mladi plesalci 2017 na Malti« 😍 Plesna točka je moja, kar celo doživetje naredi še bolj dragoceno. Super super super, hvaležna sem vsem, ki me spremljate na moji poti. Hvala!”

INTERVJU S PATRICIJO

Sem Patricija Crnkovič. Stara sem 19 let in prihajam iz Kamnika. Svoje življenje sem popolnoma posvetila plesu. Plesati sem začela kot otrok, z baletom, jazz baletom in podobnimi zvrstmi in kmalu spoznala, da ples oblikuje mojo identiteto. Začela sem se vse resneje ukvarjati s plesom in z 9 leti začela tekmovati na domačih in svetovnih prvenstvih. Moja tekmovalna pot je trajala 10 let in mi je prinesla veliko nepozabljivih izkušenj, znanj in uspehov. Hkrati sem se 9 let izobraževala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer sem lansko leto maturirala, vzporedno z Gimnazijo Bežigrad. V mojem življenju se je vedno vse vrtelo okoli plesa, ves dan je bil prilagojen treningom in vajam, prav tako tudi življenjski slog. Lansko leto sem morala sprejeti veliko odločitev, kako bom nadaljevala svojo življenjsko pot in odločila sem, da grem na avdicijo Rotterdamske plesne univerze Codarts. Avdicijo sem uspešno opravila in zdaj obiskujem prvi letnik te univerze, ki velja za eno najboljših v svetu.

Med svojo plesno kariero si zamenjala kar nekaj plesnih šol, klubov, koreografov, na koncu pa si del svoje Slovenske plesne pravljice končala v Plesnem mestu?

Res je svoje plesno pot sem začela v Plesnem Klubu Miki, kjer sem se s plesom začela šele spoznavati, nadaljevala sem v Plesnem Klubu Urška, potem v Plesnem Društvu Kazina, kjer sem preživela  ena najbolj uspešnih tekmovalnih let. A plesni korak gre naprej in tako sem se znašla v Plesnem mestu. Vse plesne šole so mi dala nova znanja in izkušnje, v Plesnem mestu pa so mi omogočili odlične pogoje za ustvarjanje, naletela sem na veliko razumevanja, ljubezni do plesa, ustvarjanja in predvsem soljudi. Ko sem doma me v Plesnem mestu čakajo odlični pogoji za vadbo in imam podporo, ki jo potrebujem, ko pa se vrnem v Slovenijo za stalno , upam, da bom imela priložnost svoje znanje podajat naprej in da bodo spet našli za moj plesni izraz kakšen poseben izziv.

Posnela si tudi video spot s Čuki, je bila to tvoja prva takšna izkušnja, bi posnela še kaj takšnega … če te bodo slovenski glasbeniki spet povabili?
Sicer sem prej že enkrat odigrala neko manjšo vlogo v videospotu, a je bilo snemanje spota Lahko noč s Čuki dokaj nova, a zelo lepa izkušnja. Bilo je zabavno, ob vsem trdem delu zraven imeti še nekaj za užitek in zabavo. Koreografijo je zasnoval Boštjan pavček iz Plesnega mesta in plesala sem z Jernejem Tozonom, ki je prvič zares plesal. Najprej sva imela malo težav, vendar se je na koncu res odlično odrezal in je bilo vse skupaj zelo lepa izkušnja za oba. Z veseljem bi kaj takega ponovila tudi v prihodnje.


Patricija v videospotu za pesem Lahko noč (Čuki)

Sedaj je študij tvoja prva zaveza, nato pa plesna pot gre naprej … opiši nam svoje želje, pa čeprav so nekatere še v oblakih.

Čas študija sem namenila tudi spoznavanju same sebe. Kaj si v življenju res želim in kaj me osrečuje. Za enkrat je moj plan da v 4. Letniku poskusim različne kompanije, predvsem v Evropi in upam, da mi bo kje ponujeno delovno mesto. Rotterdam je odličen kraj, kjer se lahko spoznaš z veliko stili, kompanijami in načini dela in tako tudi ugotoviš kaj ti res ustreza in kaj bi želel početi.

Kako si se privadila na življenje v Rotterdamu?

Življenje tukaj v Rotterdamu ima dobre in slabe strani. V osnovi sem zelo hvaležna, da lahko študiram ravno tukaj, kjer je ples na vrhuncu in imam tako neskončno možnosti, da spoznam nove stile, koreografe in si ogledam najboljše svetovne predstave. Mesto je zelo multinacionalko, kar je odlično, saj lahko stopim v stik z toliko različnimi kulturami. Enako velja tudi za šolo; v našem razredu je 12 različnih narodnosti. Po drugi strani pa je seveda težko oditi stran od svoje družine in domačega okolja. Dom zelo pogrešam in naj bo še tako klišejsko šele zdaj spoznavam vse lepe stvari, ki nam jih naša mala Slovenija nudi. Hkrati postane življenje tukaj zelo hitro depresivno, saj ves čas dežuje. Noč je zelo dolga in ker sem čez dan v studijih skoraj nikoli ne vidim sonca.

Udeležila si se tudi Evropskega prvenstva v show plesih v Rusiji, kjer si domov odnesla zlato. Kakšna izkušnja je bila to zate?

Udeležila sem se že res veliko tekmovanj, zato sem bila že vsega dokaj navajena, hkrati pa sem doživela tudi nekaj novih stvari. Že to, da sem potovala tako daleč sama, je bilo nekaj novega in zelo poučnega. Poleg tega pa je bilo to prvo tekmovanje, kjer sem se tekmovala s svojo lastno koreografijo.

Zakaj si se odločila za svojo lastno koreografijo?

Predvsem sem se želela preizkusiti ali sem sploh zmožna ustvarjati na ta način. Plesati in pa koreografirati je nekaj povsem drugega. Za koreografiranje potrebuješ kreativnost in domišljijo, ki je samo za ples ne potrebuješ vedno. Zelo dobro je tudi delati sam s sabo, saj sebe najbolj poznaš. Veš kateri gibi ti ležijo, kakšne povezave so ti najbolj logične. Hkrati pa se v tem procesu tudi bolje spoznaš in se moraš sam s sabo soočiti. Nobenega človeka ni za tabo, ki bi te priganjal k delu, zato moraš to vsak dan z nova narediti sam. Velikokrat naletiš na trenutke, ko nimaš ideje kako bi nadaljeval in to lahko postane zelo neprijetno. Tako se potem naučiš, kako reševati take situacije, kaj te inspirira, kako razmišljaš in najbolje delaš. Velika prednost lastnega koreografiranja pa je tudi, da lahko predstaviš lastno idejo in si izbereš glasbo, ki ti nekaj pomeni.

Zakaj si se odločila za študij v tujini?          

Za študij v tujini sem se odločila iz večih razlogov. Glavni razlog je seveda bil dejstvo, da je Codarts odlična univerza, ki omogoča razvoj ustvarja svetovne umetnike. Vedela sem, da če želim zgraditi kariero v plesu, moram oditi tja, kjer so za to najboljši pogoji. Hkrati sem si želela oditi v tujino tudi zato, da čim preje zares odrastem. Če živiš stran od staršev in sorodnikov, si prisiljen, da sem sam znajdeš in dobro skrbiš zase.  Mislim, da bi ta proces trajal mnogo dlje, če bi živela v Sloveniji.

Kako poteka svoj običajen dan?

Vstanem ob 6.30, se pripravim in odidem v šolo. Ob 8h sem v šoli in pričnem z ogrevanjem, potem vsak dan sledijo klasi. Vsak dan imamo balet, potem pa moderne klase, improvizacijo, dramo, jazz.., ter teoretične klase. Po klasih imamo vaje s koreografi in tako se dan zaključi okoli 18h-19h. Ko pridem domov, se pripravljam za naslednji dan in tako naprej.

Kaj počneš v prostem času?

Vsak dan si vzamem čas za meditacijo, kar mi pomaga, da ostanem mentalno dobro pripravljena na dolge in naporne urnike. Čez vikend imam malo več prostega časa in tako lahko počnem stvari, ki niso povezane s šolo. Rada berem, odidem na sprehod in tržnico, ter seveda preživljam čas s prijatelji in fantom, ki prav tako študira na Nizozemskem, kar mi zelo veliko pomeni, saj sva si tako lažje v veliko oporo.

Kakšno vlogo igrajo v vsem tem starši?

Starši predstavljajo seveda ogromno vlogo. Brez njih bi bilo vse ogromno težje, če ne skoraj nemogoče. Finančno so me podpirali od začetka plesne kariere do zdaj, hkrati pa je tako zelo pomembna tudi čustvena opora, saj zna biti plesni svet dokaj krut in tu so zagotovo starši tisti, katerim se lahko zjočeš in tisti, ki ti pomagajo vliti pogum, da se nikoli ne predaš. Zato bi rada na koncu dodala še eno besedo zanje in mojo sestro in to je »HVALA«